Dobrodih je uspešno zdravilo za kronično obstruktivno pljučno bolezen ali KOPB

image

Napotna DIAGNOZA: »POSLOVITE SE«
Libero - Bojana Pirnar


To je Liberova in moja zgodba o zadnji veterinarski napotni diagnozi »Poslovite se«. Zgodba ima zelo, zelo, zelo dolgo brado, saj je rasla več kot 13 let. Libero je 24 letni konjič in je, kot družinski član, v naši družini že vse od leta 2004, ko je imel skoraj 11 let. Že pred tem je imel zdravstvene težave, a nam tega pred našo odločitvijo, da ga sprejmemo medse, nihče ni niti omenil.Že takrat je imel alergijo in težave z dihali (kronični bronhitis, astma), kar smo, seveda, dodobra spoznali kasneje. Potem pa se je začelo!

Libero je 24 letni konjič in je, kot družinski član, v naši družini že vse od leta 2004, ko je imel skoraj 11 let. Že pred tem je imel zdravstvene težave, a nam tega pred našo odločitvijo, da ga sprejmemo medse, nihče ni niti omenil.Že takrat je imel alergijo in težave z dihali (kronični bronhitis, astma), kar smo, seveda, dodobra spoznali kasneje.

Potem pa se je začelo!


Veterinarji, injekcije, inhalacije, antibiotiki, taka in drugačna zdravila, tudi pripeljana iz tujine, ker se jih pri nas ne dobi, razne tinkture in dodatki proti alergiji in za dihalne poti, za dvig imunske odpornosti pa vse do kortikosteroidov in kortizonov v zadnjem letu dni. Da količine denarja, ki je bil porabljen za »zdravljenje« našega konjiča niti ne omenjam.

Rezultatov tega »zdravljenja« v več kot 13 letih ni bilo od nikoder, zdravstveno stanje Libera pa je bilo iz leta v leto slabše. Predzadnja dodatna diagnoza je bila še KOPB -kronična obstruktivna pljučna bolezen, ki velja za neozdravljivo. Vzrok zanjo pa naj bi bile spregledane in zato nezdravljene pljučnice (???) in to pri vseh veterinarjih, ki so se ukvarjali z Liberom. Jaz pa sem to drago plačevala!

Zdravljenje razumem kot pot k ozdravitvi, kar pomeni, da se odpravi bolezen v celoti, ne le posameznih simptomov -kazalcevstopnje bolezenskega stanja, to stanje se dejansko s časom le slabša, organizem pa je vse šibkejši.

Pred dvema mesecema (11. julij 2018) je veterinarska stroka dvignila roke od nadaljnjega »zdravljenja« in mi sporočila še zadnjo napotno diagnozo: »Poslovite se« (uspavanje!), s priporočilom, da si za Libera vzamemo še nekaj dni, njegovihzadnjih dni življenja, jih z njim preživimo in se od njega poslovimo.

Ne pripadam nobeni religiji, a sem kljub temu prepričana, da vsa živa bitja nismo samo gmota materiala, ampak je prisotno še kaj več. To je naša subtilna življenjska energija in kar je najbolj pomembno, posameznikova DUŠA, ki je prisotna v vsakem živem bitju pa če mi to hočemo ali pa nočemo vedeti in verjeti. Po izročilu starodavnih Vedskih spisov, je duša večna, je neskončno majhen delec nečesa večjega, neskončnega, ki ga kot človeška bitja nismo sposobni razumeti, kaj šele dojeti. In ko je človek postavljen predtako odločitev, se vpraša PRIVOLITI ali NE PRIVOLITI napotku veterinarske (ali medicinske) stroke, da nekomu vzameš nekaj, ne nekaj, ŽIVLJENJE, kar mu sam nisi dal in tudi nisi nič prispeval k obstoju kateregakoli bitja na tem planetu ali v neskončnem univerzumu, prideš do zaključka, DA TE PRAVICE ENOSTAVNO NIMAŠ!

Naše vedenje (znanje) o obstoju DUŠE, kaj se z njo dogaja, od kod pride, kam gre, … , o subtilni življenjski energiji, je praktično enako ničli. Čeprav nam je tudi to znanje na voljo, se večinoma raje predajamo gonji za materialnimi dobrinami, zaslužki, .. (kjer prednjači farmacevtska industrija) in pristajamo na vsiljevanje potrošništva – potrošniške mrzlice. In to skorajda za vsako ceno, tudi za ceno zdravja in celo za ceno življenja.

Takim in podobnim pritiskom pa so, kot kaže, podlegli tudi mnogi strokovnjaki veterinarske in medicinske stroke in sledijo farmacevtskim trendom, ki prinašajo, nekaterim seveda, bajne zaslužke, rezultati pa so bolj ali manj klavrni. Nedavno sem prebrala izjavo nekoga, ki je zapisal, da bi morali, glede na proizvedeno količino zdravil farmacevtske industrije, vsi pokati od zdravja. Pa temu , žal, ni tako.

In kot že nekaj drugih ljudi, sem se tudi sama odločila poiskati ALTERNATIVO.

Na dan prejete zadnje veterinarske diagnoze in po večurnem iskanju takih in drugačnih metod in oseb, ki se s tem ukvarjajo, se je ZGODILO! KAJ?

image
image

Zgodila se nama je ga. Renata.

Ko sem ji poslala sms z opisom zdravstvenega stanja Libera, se je pripeljala v Ljubljano, mi prinesla svoj »zvarek« DOBRODIH in mi dala napotke za štirinajstdnevno terapijo v domačem hlevu. Libero je bil v tako slabem stanju (dihal je s frekvenco 48 vdihov/minuto, normalna je 15), da je še komaj stal, zato tudi ni bilo mogoče slediti vsem napotkom ge. Renate, po tem uvodnem delu pa naj bi Libera peljali k njej, kjer naj bi se terapija nadaljevala.

Po uvodnih 14 dneh je Libera prišel iskat gospod, ki je bil, ko je konja videl, zelo zaskrbljen, saj je Libero komaj hodil. Ko pa ga je pripeljal h ge. Renati, jo je vprašal, če s terapijo misli resno. Libero je bil takrat v izredno slabem stanju, kar je onemogočalo nameravano nadaljevanje terapije. Konja naj bi lonžirali in sprehajali pod sedlom, a ko so ga hoteli osedlat, je skoraj izgubil tla pod nogami. Kljub zmanjšanem terapevtskem obsegu, se je po mesecu dni stanje bistveno izboljšalo, a se je zdelo, da nadaljnjih bistvenih sprememb ni več pričakovati. Pogovarjati smo se začeli, da Libera odpeljem nekam na pašo ali nekam, kjer konje hranijo s senažo, saj suho seno za Libera ni bilo primerno. Že prej smo ga hranili s senažo ali z namočenim senom. Poiskati pravo mesto za Libera je bil dodaten večji izziv, saj takega mesta enostavno nisem našla. Zato sem go. Renato prosila, če Libero lahko še ostane pri njej in je privolila.

Minilo je nadalnjih 14 dni in30.08. ob 20h zvečer je zazvonil moj telefon, na zaslonu telefona pa je bilo izpisano ime ge. Renate. Spreletel me je srh, saj sem, po pravici povedano, mislila, da se je zdravstveno stanje Libera poslabšalo. Sprejela sem klic in na drugi strani zaslišala vzhičen glas ge. Renate, ki je rekla: »Danes me je skoraj zadela kap!!! LIBERO NORMALNO DIHA!!!«. Potem pa je tudi mene skoraj zadelo. Od presenečenja, občutkov veselja in radosti, ki so me preplavili v tem trenutku, sem ostala brez besed in neskončno hvaležna za to nepričakovano dobro ČUDEŽNO novico.

Danes (12.09.) je šel Libero, po dolgem dolgem času, na svoj prvi sprehod v naravo in pod sedlom, vse je potekalo brez težav.

In, DA: POSLOVITI SE. A vprašanje je le od koga in od česa?!? IZBIRA JE NAŠA!

Mi smo izbrali DA! A se nismo poslovili od našega LIBERA! POSLOVILI smo se od neuspešnega veterinarskega načina »zdravljenja«, uradnih farmacevtskih izdelkov in, kot vse kaže, tudi od (»neozdravljive«)bolezni!!!

To se je zgodilo v dveh mesecih, po več kot 13 letih neuspešnega veterinarskega »zdravljenja« in enako dolgega metanja denarja skozi okno – v vrečo brez dna, da drugih s tem povezanih zgod in nezgod sploh ne omenjam.

Zdravstveno stanje mojega Libera je bilo pred to terapijo med najslabšimi, če ne kar najslabše. A ZGODOLO se nama je. Čudodelna ga. Renata in njen pripravek »Dobrodih«.

Občutkov ob tem fenomenalnem, čudežnem dogodku ni mogoče opisati z besedami, prav tako ni besed, ne stvari, ki bi jih človek lahko, ob takem izidu, izrekel v zahvalo in izrazil hvaležnost osebi, kot je ga. Renata in njen »Dobrodih«, ki sta bila moj zadnji žarek upanja za pomoč mojemu Liberu.

In kot vse kaže, smo to zelo, zelo, zelo dolgo brado najine zgodbe uspeli obriti v samo dveh mesecih!

Ne vem še, kako se zahvaliti ge. Renati,zatona tem mestu le skromna zahvala: iz vsega srca iskrena in tisočkrat najlepša hvala!

Z neskončno hvaležnostjo patudi upam, da pozdravi še veliko takih in podobnih zdravstvenih zapletov in težav. Vem, da uspeh ne bo izostal.

OZDRAVLJEN topel objem in pozdrav!
image
image